Gradovi v Ribnici in njeni okolici
Gradovi imajo v Ribnici in njeni okolici bogato in pestro zgodovino, ki se je čez stoletja burno spreminjala. Za Ribnico so značilni trije gradovi, vendar je ohranjen le eden, ostala dva pa sta v ruševinah. Po njih so se nekdaj sprehajali in v njih živeli grofje Celjski, Ortenburžani, Habsburžani in mnogi drugi. Gradovi veljajo za izjemne pričevalce preteklosti, saj so povsod, kjer koli so jih gradili, kraj in okolico zelo zaznamovali.
Ribniški grad
Ribniški grad je nastal ob srednjeveški trgovski cesti na ravnini sredi Ribniške doline. Zanimivost gradu je, da je postavljen v nižino, tik ob reko Bistrico. Ribniški grad je prvič v listini izpričan že leta 1263 kot castra Reiuenz.
Nekdanje grajsko jedro, ki je bilo zgrajeno v 13. stoletju, je bilo dvonadstropno ter sestavljeno iz štirih neenakih traktov, ki so obdajali majhno kvadratno notranje dvorišče z vodnjakom, ki stoji še danes.
Grad je v svoji preteklosti zamenjal številne lastnike – Turjačane, Ortenburžane, Celjske grofe, Habsburžane, grofe Khisle, barone Trileke in grofe Cobenzle. Zadnji lastnik gradu je bila rodbina Rudež, ki je imela posest v lasti od leta 1810 do leta 1935. Tega leta je namreč Anton Rudež mlajši grajski kompleks prodal državi Jugoslaviji, ki ga je uporabila za potrebe vojske. Usodo ribniškega grajskega kompleksa je najbolj zaznamovala druga svetovna vojna, saj je grad po vojni ostal požgan in uničen. V 50. letih 20. stoletja so na pobudo Občinskega ljudskega odbora Ribnica izdelali ureditveni načrt, ki je v letih med 1958 in 1961 pripomogel k prenovi in preureditvi grajskega območja.
V prenovljenih grajskih prostorih je zaživel takrat ustanovljeni ribniški muzej z etnološko zbirko in kavarno, ki jo je leta 1978 nadomestila poročna dvorana. Na območju parkovne površine so v 80. letih postavili obeležja petinšestdesetim pomembnim ribniškim rojakom – Park kulturnikov. Danes so dobro vidni tudi ostanki mogočne protiturške utrdbe, ki je bila zasnovana v obliki vodnega gradu.
Danes je ribniški grad namenjen kulturni manifestaciji našega kraja. Tu ima svoje razstavne prostore Muzej Ribnica, ki skrbi za ribniško kulturno dediščino in jo bogati. Urejeno je tudi letno gledališče, kjer se vsako leto odvijajo zabavni in vsebinsko pestri programi. V grajskem kompleksu deluje tudi kavarna, kjer se lahko družite v prekrasnem grajskem ambientu.
Ste vedeli, da je bila Ribničanka Marina Češarek zadnja sežgana čarovnica? V Muzeju Ribnica je na ogled edina razstava, posvečena čarovniškim procesom na Slovenskem. Pridite in si jo oglejte!
Grad Ortnek
Ortneški grajski kompleks, sestavljen iz grajskih stavb Ortnek in Otenštajn, je nastal na vzpetini Veliki Žrnovec (765 m) severno od Ribnice. Uvršča se med najvišje v hribovju postavljene grajske komplekse na Slovenskem.
Odpravite se na pohodniško pot in obiščite grad Ortnek. Opisano pot najdete v knjižici pohodniških poti, do katere lahko dostopate s klikom na spodnji gumb.
Danes od Otenštajna ni več niti temeljev, od Ortneka, nekdaj mogočnega gradu, ki je imel štiri različno zasnovane stolpe, pa so ostale le mogočne razvaline.
Grad Ortnek je bil prvič izpričan leta 1329 kot Ornek. Ime naj bi dobil po grofih Ortenburških, ki so ga dali zgraditi. Kasneje so ga prevzeli grofje Celjski, v 15. stoletju je postal last Habsburžanov, nato Lambergov, Mosconov, Lictenbergov.
Grajski kompleks je imel za prve lastnike – Ortenburžane – izključno obrambno in varovalno funkcijo. Za njih grad ni imel rezidenčnega pomena – tega je obdržal ribniški grad.
Približno 100 m nižje od gradu je stal stolp Otenštajn, ki naj bi bil zgrajen v srednjem veku. Domneva se, da je bil zaradi svoje lege na dominantni vzpetini morda dislociran grajski objekt oz. stolp ribniškega gradu, saj je omogočal odličen pregled nad celotno Ribniško dolino.
Poleg nekdanjega gradu Ortnek so malo nižje vidni tudi ostanki cerkvice sv. Jurija iz 17. stoletja. Notranjščina je bila med drugo svetovno vojno in v letih po njej zelo oskrunjena, velik del opreme je bil izropan in uničen. Nekateri rešeni deli opreme so zdaj na več lokacijah po Sloveniji.
Zadnji in sedanji lastnik gradu je rodbina Kosler.
Podajte se na ogled nekdaj mogočnega gradu po urejeni in označeni Žlebiški pešpoti na ortneški Stari grad, kjer boste uživali ob pogledu na kraški planoti Slemena in Grmado.
Grad Breg
Najslabše ohranjen (nižinski) grad na Ribniškem je breški grad, ki je približno 1,5 km oddaljen od ribniškega gradu. V 15. stoletju naj bi ga dal zgraditi Andrej Lamberg, ki je v njem bival s svojo ženo.
Grad je zamenjal kar nekaj lastnikov, zadnji je bil oskrbnik ribniškega gradu Anton Rudež, ki je porušeni grad po letu 1810 dokončno porušil. Doživel je podobno usodo kot nekateri drugi gradovi po Sloveniji – večino njegovega gradbenega materiala so uporabili za nove gradnje.
Danes je obrambno obzidje, ki je bilo debelo 110 cm, do tal podrto. Ohranjen je le en zid glavnega poslopja, visok skoraj do prvotne višine nekdanjega gradu.
Ogled zidu glavnega poslopja ni možen, saj je teren neurejen oz. neprimeren za turistični ogled.
Zanimivost gradu je, da je v njem konec avgusta leta 1562 pridigal Primož Trubar.