Ribniške pohodniške poti

Reka Ribnica je tipičen kraški obrh, ki izvira v treh izvirih med vznožjem Velike gore in severnim delom Bukovice. Na svoji poti vijuga skozi številne vlažne travnate ravnine in na koncu ponikne v jamah pri kapelici sv. Marjete na Dolenjevaškem polju. Del njenih voda se pod zemljo prelije v reko Rinžo pri Kočevju, del pa v Krko. Ob vodi, ki jo je v izobilju, se prepletajo številni rastlinski organizmi, ki nudijo dom in zavetje mnogim živalskim vrstam. Tu domuje divja močvirska narava, ki jo danes srečamo le stežka. Odtenki čudovite turkizne barve, kjer si lahko spočijete telo in duha so značilnost tega kraškega obrha. Območje je zaradi svoje posebnosti vključeno v evropsko ekološko območje Natura 2000.
Sprehod do izvira je primeren za vse starostne skupine, tudi za otroke mlajše od dveh let. Potrebno je paziti le pri prečkanju brvi. V celoti lahko izlet opravite z otroškim vozičkom. Pot je ravna, podlaga je makadamska, konkretnejša pohodniška oprema ni potrebna. Ob izviru se nahajajo tudi mize in klopi, kjer se lahko okrepčate in spočijete.

INFO: ob večji količini dežja je lahko pot težko prehodna, včasih celo popolnoma neprehodna. Priporoča se uporaba nepremočljive pohodniške obutve.

Nekoč je pri izviru Ribnice stala sodobna vodna žaga, katere so vidni le še kamniti ostanki. Več si lahko preberete v članku, ki ga je objavil g. Mirko Oražem v Rešetu leta 2009.

Gre za predel poti, ki teče od vasi Dolenji Lazi proti Sveti Ani. Izhodišče poti je na velikem parkirišču pri Gasilskem domu v Dolenjih Lazih, kjer lahko tudi pustite svoj avtomobil. Pot nadaljujete peš po označeni trasi. Lahka makadamska pot, kjer pohodniška oprema ni potrebna, je primerna tako za mlajše kot starejše pohodnike, ki si radi s svežim zrakom napolnijo svoja pljuča.
V senčnem zavetju mogočne hruške stoji klopca, kjer se lahko spočijete. Tematsko pot lahko združite z obhodom Ribniške naravoslovne poti, kjer lahko obiščete Jamarski dom pri Francetovi jami, ki velja za prvi jamarski dom v bivši Jugoslaviji. Vztrajni pohodniki lahko svojo pot nadaljujete še do cerkvice sv. Ane (964 m. n. v.), ki je bila zgrajena v 16. stoletju.

Izhodišče izletniške točke je na velikem asfaltnem parkirišču pri cerkvi sv. Tomaža, ki je ena najstarejših in najpomembnejših cerkva nekdanje ribniške župnije. Zgraditi jo je dal grof Oton Ortenburški sredi 14. stoletja. Do izhodiščne točke vodi s smerokazi označena cesta. Pozorni morate biti na belo tablo z napisom in simbolom pokopališča. Avtomobil pustite na parkirišču in se peš odpravite nazaj po isti poti, ki ste jo prevozili z avtom, dokler ne pridete do prve lesene table z napisom Grmada. Hodite po označeni planinski poti. 7 kilometrov dolga nezahtevna krožna pot, ki poteka po asfaltni in makadamski podlagi, je idealna za daljši družinski sprehod. Na vrhu Grmade stoji turistični dom, ki obratuje med vikendi. Z razgledne točke pri turističnem domu se vam ob lepem vremenu odpre čudovit razgled do Snežnika, Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Privoščite si zasluženo malico in spijte okrepčilno pijačo.

Danes so tako od gradu kot od cerkvice vidni le ostanki, ki nosijo pomembno zgodovinsko preteklost. Od tistega časa do danes so se ohranili le nekateri rešeni deli opreme grajske cerkve in so sedaj deponirani na več lokacijah Dolenjske, glavni oltar cerkve sv. Jurija pa je na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Ta zanimiva in poučna pohodniška pot vam bo razkrila veliko zanimiv zgodovinskih dejstev.
Slediti morate rumeno-rdečim oziroma rumenim označbam na tablah in drevesih. Ob nekdanjih poslopjih – gradu in cerkvi – sta postavljeni informativni tabli, kjer lahko radovedni obiskovalec izve še marsikateri zanimiv podatek.

Pot je markirala leta 2016 Mirjam Trdan, predsednica Lions Klub Ribnica.

INFO: na posameznih delih je pot strma, lahko tudi spolzka. Priporočamo primerno obutev.

Velika gora je sredogorska veriga sestavljena iz apnenca in dolomita. Na južni, apnenčasti strani, so pobočja zelo strma in visoka, kjer prevladuje gorsko podnebje z nizkimi temperaturami in velika količina dežja in snega. Najvišji vrh Velike gore je Turn s svojimi 1254 m. n. v., s katerega se v jasnih dneh vidi tudi Triglav (2864 m. n. v.), ki je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Pohodniška pot, ki skoraj v celoti poteka po označeni Ribniški planinski poti (RPP), je s svojimi 6,8 kilometri z izhodiščem v Rakitnici dokaj nezahtevna, a kakšna konkretnejša pohodniška oprema ni odveč.

***Predlog (podaljšane) poti za bolj vzdržljive pohodnike je nadaljevanje RPP-ja od Belih sten, do Turna, Korit, Jelenovega žleba, Glažute, Korit in nazaj do Rakitnice. Tu gre za zahtevno pohodniško pot, kjer je obvezna dobra pohodniška oprema, saj gre za dodatnih 17,6 kilometrov. Najvišja točka na tej pohodniški poti je Turn, kjer lahko uživate ob pogledu na Snežnik in notranjske gozdove, ob lepem in jasnem vremenu pa na Julijske in Kamniško Savinjske Alpe. Pomembna zgodovinska točka na tej poti je Jelenov žleb, kjer je med drugo svetovno vojno potekala bitka med bataljonom italijanske divizije Macerata in dvema brigadama partizanske vojske. Boj v Jelenovem žlebu spada med najuspešnejše boje v narodnoosvobodilni vojni slovenskih partizanov. Na tej poti boste šli tudi mimo vasice Glažuta, kjer je knez Karl Auersperg leta 1835 ustanovil steklarno s prvim parnim kotlom v nekdanji Kranjski ter kasneje še parno žago. Še danes so vidni ostanki obeh poslopij. Ob poti stoji tudi kapelica Srca Jezusovega, ki je bila med vojno požgana, sedanja kopija nekdanje pa poudarja muzejsko prezentacijo.

INFO: na nekaterih delih je pot strma in spolzka. Priporočamo primerno obutev.

Ribniška Mala gora se razteza v smeri severozahod – jugovzhod. Najvišja vrhova sta Stene svete Ane (964 m. n. v.) in Črni vrh (961 m. n. v.). Kjer stoji cerkvica sv. Ane, so še danes vidni ostanki utrjenega železnodobnega gradišča s trojnim nasipom, v času turških vpadov (v 15. in 16. stoletju) pa je bilo tu tudi kresišče (ognjeni telefon) za obveščanje širše okolice o prihajajoči nevarnosti. Že od daleč na vzpetini opazimo cerkvico sv. Ane, ki kraljuje nad dolino. K njej se že od 16. stoletja naprej zatekajo romarji v svojih stiskah in priprošnjah, v zadnjih desetletjih pa se tu lahko sreča zelo veliko število pohodnikov.
Pot z namigi in pojasnitvami pohodnika spodbuja k razmišljanju in aktivnemu spremljanju okolice. Nagovarja ga, da si v tem vsakodnevnem hitenju vzame čas zase in opazuje gozd nekoliko drugače. Narava vedno poskrbi za pestrost, vsak dan lahko ponudi kaj novega. Enkrat prisluhneš zvokom živali, drugič opazuješ listje kako spreminja barve skozi letne čase, ob jasnih dnevih pohitiš do razgledišč, naslednjič opazuješ zelišča ali gozdne sadeže.

Spoznajte vse to tudi vi!

INFO: na nekaterih delih je pot strma, lahko tudi spolzka. Priporočamo primerno obutev.

Legenda pravi, da je na mestu današnje kapelice Sv. Marjete imel včasih izhod iz jame mogočni zmaj. Da bi zmaja za vedno pregnali, so ljudje v jamo nasuli skale in kamenje. Srditi zmaj je razgrajal po rovih. Zemlja in Velika gora sta se tresli od njegovega besa. Zaradi tega so se odluščile stene in zmaja za vedno zasule pod seboj, ljudje pa so bili osvobojeni. Pri tej lahki krožni pohodniški poti z izhodiščem na velikem asfaltiranem parkirišču tik ob pokopališču v Prigorici, zadostujejo lahki pohodni čevlji. Pot je v mestu speljana po asfaltnih cestah, v okolici pa po makadamskih in gozdnih poteh. Del poti gre po Ribniški planinski poti, ki je na zemljevidu pred vami označena z rdečo barvo ter po poti s Knafelčevo markacijo.