Bogata kulturna dediščina rokodelstva
Ribniška dolina, ujeta med Malo in Veliko goro, se ponaša z bogato dediščino rokodelstva. Prenos znanja je neprekinjena vez, ki so jo tkale generacije ribniških rokodelcev. Stoletja neprekinjene tradicije in živost rokodelstva v časih, ko je masovna proizvodnja na višku, sta ponos kraja in kličeta po spoštovanju ročnega dela in razmisleku o trajnostni potrošnji.
Suha roba se prvič omenja pred več kot pol tisočletjem. Namreč leto 1492 je zaznamovalo razvoj in podobo Ribnice vse do danes. Takrat se je začelo izdelovanje ribniške suhe robe. Zaradi nenehnih turških vpadov, slabih letin in pritiska cehov je cesar Friderik našim krajem izdal poseben patent, ki je dovoljeval prosto trgovanje z živino, platnom in domačimi lesnimi izdelki po celotnem tedanjem avstrijskem cesarstvu.
Najprej so Ribničani izdelovali lesene predmete zase, a trgovska žilica in iznajdljivost sta jih kaj hitro pripeljala do prodaje svojih izdelkov.
»Jest dejlam škafe in rešjeta,
rajte, brjente, vsega šjenta,
sem majster jest od žlic,
čebru, keblu, keblic.
Vre, vre, vre,
mi smo Ribnčanje!«
Ribniški Semenj
Občina Ribnica je po svetu znana predvsem zaradi večstoletne tradicije izdelovanja suhorobarskih in lončarskih izdelkov. Mojstrovine rokodelstva v Ribnici segajo v 15. stoletje, ko so številne slabe letine, nenehni pritiski Turkov in kmečki upori prisilili avstrijskega cesarja Friderika III. v odločbo za izdajo t. i. krošnjarskega patenta. V Ribnici se tej tradiciji posveča eden izmed najbolj znanih sejmov v Sloveniji
Tradicionalne dejavnosti v Ribnici
Zaradi obilice lesa in gline sta v Ribniški dolini najmočnejši panogi suhorobarstvo in lončarstvo.
Lončarstvo
O lončarstvu v Ribniški dolini je prvi poročal Janez Vajkard Valvasor v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske leta 1689. Razvilo se je predvsem v krajih, kjer je bilo obilo gline. To je značilno za južni del Ribniške doline oz. za vasi Dolenja vas, Prigorica, Blate in Rakitnica. Pri nas temu delu doline zato pravimo Lončarija. Lončarstvo je veljalo za hišno obrt, ki je bila ob kmetijstvu zgolj dopolnilna dejavnost ob slabem vremenu, v dolgih zimskih dneh ali ob redkih trenutkih prostega časa.
Suhorobarstvo
Suhorobarstvo ima v Ribniški dolini večstoletno tradicijo. Leta 1492 je namreč avstrijski cesar Friderik III. izdal krošnjarski patent, ki je omogočal pravico prostega trgovanja prebivalcem Ribniške doline in tedanjega avstrijskega cesarstva. To je v naslednjih stoletjih prebivalcem predstavljalo pomemben vir zaslužka.
Tako se je lesna obrt hitro širila. Znanje se je prenašalo iz roda v rod, velikokrat so pri obrti sodelovale vse generacije pod isto streho.
Lončarji
LONČARSTVO BOJC
Janez Bojc s.p.
_
Za vodo 3
1331 Dolenja vas
T: +386 (0)41 384 102
LONČARSTVO POGORELEC – ČEŠAREK
Janez Pogorelec s.p.
_
Lončarska ulica 22
1331 Dolenja vas
T: +386 (0)40 690 517
LONČARSTVO ANTON NOSAN
_
Prigorica 101 A
1331 Dolenja vas
T: +386 (0)41 362 647
LONČARSTVO NOSAN
_
Prigorica 113
1331 Dolenja vas
T: +386 (0)51 332 667
SUHOROBARJI
SUHA ROBA
Lovšin Andrej s.p.
_
Sajevec 17
1310 Ribnica
T: +386 (0)1 836 03 54
SUHA ROBA
Jaklič Franc s.p.
_
Sajevec 16
1310 Ribnica
T: +386 (0)41 916 706
IZDELKI DOMAČE
OBRTI IZ LESA
Jože Tekavec s.p.
_
Rob 24
1314 Rob
T: +386 (0)41 376 957
Ste že kdaj izdelali lastno glineno skledo ali pa opazovali enakomerno prepletanje leskovih viter? Bi poizkusili? Pridružite se nam! Mojstri domačih obrti vam bodo predstavili naravne materiale ter vas naučili osnov pletarstva in lončarstva.
Več informacij o samem rokodelstvu, delavnicah in tečajih si preberite na spletni strani Rokodelskega centra.
Pletarska in Lončarska šola
Želite postreči dišečo kavo v svojih skodelicah ter v rokah nositi košaro, ki ste jo izdelali sami? Pridružite se programu pletarske ali lončarske šole.
Pletarska šola s svojimi mentorji na zanimiv način prikaže potek izdelave izdelkov iz vrbovega šibja in leske. Rokodelci vas vodijo skozi celoten proces izdelave, od spoznavanja materiala, obdelave, pletenja ter posledično do končnega izdelka.
V lončarski šoli se udeleženci srečajo z oblikovanjem gline na lončarskem vretenu, na katerem se je treba najprej naučiti centriranja, nato pa sledi učenje izdelave tradicionalnih izdelkov.
